Božičeva prozna dela so zaznamovana s sodobno eksistencialistično filozofijo, za njih so značilne tudi poudarjene groteskne prvine. Avtor raziskuje človeško resničnost, ljubezen, smrt. Osebe njegovih proznih besedil so izobčenci, nemoralni ljudje, ki se sprti z družbenimi normami skrivajo v svojem svetu domišljije. Božičevi literarni liki so ujeti v svojem položaju »izven«; njihovo usihanje lahko ustavi le smrt.
